Od zelene energije do inteligentne infrastrukture

Ali je električno omrežje naslednje strateško bojišče?

Evropa širi vetrno in sončno energijo z rekordno hitrostjo, vendar novi energetsko intenzivni potrošniki že pritiskajo na sistem. Vse večji delež zelene energije se izgublja, razen če s pametnimi rešitvami razširimo in optimiziramo obstoječega električnega omrežja.

Zeleni prehod se po vsej Evropi pospešuje. Siemens in drugi evropski akterji opozarjajo na cilj elektrifikacije najmanj 35 odstotkov do leta 2030, da bi izpolnili ambicije RepoWereu — raven, ki bo postavila bistveno večje zahteve za celotno energetsko infrastrukturo. Hkrati načrti za množično širitev vetrne energije na morju, elektrifikacijo prometa in industrije ter naraščajoče povpraševanje energetsko intenzivnih podatkovnih centrov pomenijo, da električno omrežje vstopa v novo fazo.

Že danes razvoj kaže na ključni izziv: vedno večji delež zelene energije se ne uporablja. Izračuni, ki temeljijo na podatkih Energineta, kažejo, da je bilo v poletni polovici leta 2025 izgubljenih 18 odstotkov proizvodnje vetra na morju, ker je električno omrežje ni moglo absorbirati.

»Širitev obnovljivih virov energije je bila v središču pozornosti že vrsto let in to je bilo potrebno,« pravi Andreea Balasiu, ki vodi naše poslovanje z elektrifikacijo in avtomatizacijo na Danskem. »Toda brez ustrezne nadgradnje fizične infrastrukture tvegamo upočasnitev napredka.«

Po njenem mnenju je pritisk na električno omrežje očiten že v več delih Evrope, kjer zmogljivosti ne morejo slediti hitro naraščajočemu povpraševanju, ki ga povzročajo nove vrste potrošnikov.

»Opažamo bistveno več poizvedb iz podatkovnih centrov. Mnogi se želijo priključiti na visokonapetostno omrežje, njihova poraba električne energije pa se meri v megavatih. To spreminja pravila igre,« pojasnjuje.

Andreja Balasiu, ki vodi naše poslovanje z elektrifikacijo in avtomatizacijo na Danskem

Najprej omrežje — prednost je treba dati energetski infrastrukturi

Medtem ko se je prva faza zelenega prehoda osredotočila na povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, razvoj zdaj kaže na strateški premik. Za uresničitev ambicij je ključnega pomena, da infrastruktura ostane v koraku.

Delujemo po načelu »Grid First« — energetska infrastruktura mora imeti prednost kot predpogoj za preostanek prehoda.

»Najprej potrebujemo avtoceste - energetske avtoceste, tako velike kot majhne - sicer ne bomo v celoti izkoristili naložb v vetrno in sončno energijo.« pravi Andreea Balasiu.

Hkrati poziva k večji strateški osredotočenosti na elektrifikacijo celotne vrednostne verige.

»Manjka nam jasnih in ambicioznejših ciljev elektrifikacije s politične ravni — tako na evropski kot na nacionalni ravni. Gre za določitev jasne smeri in zagotovitev, da ne govorimo samo o gigavatih vetrne energije, ampak tudi o tem, kako se električno omrežje dejansko širi in uporablja.« pravi.

Potrošniki postanejo bistveno sredstvo

Razširitev električnega omrežja je predpogoj za uresničitev zelenega prehoda. Toda po našem mnenju to ni stvar ali ali ali. Čeprav je treba fizično infrastrukturo razširiti, obstoječe električno omrežje vsebuje tudi pomemben — in pogosto neizkoriščen — potencial, ki ga je mogoče odkleniti z digitalizacijo in inteligentnim nadzorom.

Z drugimi besedami, zgraditi moramo novo infrastrukturo in pametneje razmišljati o tem, kar že imamo.

Z uporabo podatkov, umetne inteligence in tako imenovanih digitalnih dvojčkov je mogoče električno omrežje vse bolj optimizirati in upravljati bližje omejitvam zmogljivosti, ne da bi nujno zahtevale večje nove naložbe v kable in objekte. Gre za ustvarjanje boljše vidnosti v sistemu in sposobnost simuliranja in napovedovanja obremenitev v realnem času.

To se že izvaja v praksi: na Finskem Fingrid uporablja digitalne dvojčke za testiranje dinamičnih scenarijev in prepoznavanje potencialnih ozkih grl v zgodnji fazi. Na Norveškem Elvia optimizira izkoriščanje zmogljivosti omrežja z uporabo algoritmov, ki temeljijo na podatkih.

»Hkrati se moramo širiti in posodobiti, če želimo v praksi čutiti dobre namene. Z digitalnimi rešitvami lahko pridobimo veliko boljši vpogled v naša električna omrežja in jih uporabljamo veliko bolj učinkovito.« Andreea Balasiu pojasnjuje.

Poudarja tudi, da bo prihodnje energetske sisteme vse bolj značilna fleksibilnost na strani porabe. Nove vrste potrošnikov — kot so podatkovni centri, industrijski objekti in rešitve za shranjevanje energije — lahko igrajo aktivnejšo vlogo pri uravnoteženju električnega omrežja.

»Če potrošnike začnemo gledati kot na prilagodljivo sredstvo in ne zgolj tovor, se odpirajo povsem nove priložnosti. Pomagajo lahko zmanjšati pritisk na omrežje in ustvarijo bolj stabilne operacije.«

To vključuje uporabo baterij in inteligentno, dinamično krmiljenje, kjer se poraba sčasoma premakne. Posledično energetski sistem ne postane le večji - ampak tudi pametnejši in bolj prilagodljiv.

Imamo vse gradnike

Za nas je zaključek jasen: če želi Evropa doseči svoje zelene ambicije, je potrebna bolj usklajena osredotočenost na celoten energetski sistem. Ne gre samo za proizvodnjo več obnovljivih virov energije, ampak predvsem za zagotavljanje učinkovitega distribucije, uporabe in integracije med sektorji.

»Imamo gradnike: tehnologije so na voljo in izhodiščni položaj je močan — tudi na Danskem. Vendar potrebujemo naložbe, regulacijo in tehnologijo, da se premikamo v isto smer,« pravi Andreea Balasiu.

Po njenih besedah perspektiva presega podnebne premisleke. Odporno in inteligentno električno omrežje je ključnega pomena tudi za konkurenčnost Evrope, energetsko neodvisnost in sposobnost privabljanja novih naložb.

Posledično elektroenergetska infrastruktura postane ne le tehnična potreba, temveč strateški predpogoj za prihodnost družbe in poslovanja.

april 2026