Serija Omdia Industrial Megatrends: Digitalizacija

Digitalizacija je osnovni pogoj za rast. V zadnjih letih so podjetja začela uvajati digitalne rešitve, da bi spodbudila trajnost in podprla nove poslovne modele ter s tem odprla nove poslovne priložnosti. Poglobite se v ta megatrend in izvedite več.

Raziskava po naročilu Omdia | To raziskavo je naročilo podjetje Siemens

Digitalizacija, ki jo poganja eksponentni zagon Moorovega zakona, bo ključna pri reševanju vse hitreje naraščajočih izzivov in megatrendov našega časa. Z uporabo digitalnih orodij lahko hitro in učinkovito obravnavamo na primer podnebne spremembe, urbanizacijo in rast prebivalstva. Ključ do te preobrazbe je varen, povezan digitalni ekosistem, ki zagotavlja celovitost podatkov in spodbuja sodelovanje.

Digitalizacija je osnovni pogoj za rast

V zadnjih letih podjetja vse bolj uvajajo digitalne rešitve za spodbujanje trajnosti in podporo novim poslovnim modelom, s čimer odpirajo nove poslovne priložnosti. Posledično rast trga senzorjev in merilne opreme (internet stvari) ustvarja za več velikostnih razredov več digitalnih podatkov. V sektorjih, kot so proizvodnja, infrastruktura, energetika in zdravstvo, je mogoče oceniti dejanske učinke te preobrazbe. Na primer, procese je mogoče preizkusiti in optimizirati v digitalnem okolju še pred njihovo uvedbo. V pametnih mestih lahko takšno digitalno učenje izboljša kakovost življenja prebivalcev, ki živijo in delajo v urbanih okoljih. Organizacije, mesta in gospodarstva, ki tega trenda ne bodo izkoristila, se bodo znašla v konkurenčno slabšem položaju.

Digitalizacija prinaša izzive na trgu

Večja povezanost naprav pomeni tudi večjo izpostavljenost kibernetskim napadom. Po podatkih raziskave IT Enterprise Insights podjetja Omdia (objavljene leta 2024) je to za proizvajalce največji izziv pri digitalizaciji. Ker organizacije uvajajo digitalizacijske projekte in tehnologije, je za obvladovanje tega izziva nujno potrebno kibernetsko varno okolje.

Izzivi in gonila digitalizacije

Poleg varnosti podatkov so proizvajalci kot ključne izzive izpostavili tudi pridobivanje pomena iz zbranih podatkov ter pomanjkanje sodelovanja med ekipami informacijske tehnologije in operativne tehnologije. Odprt ekosistem, kot je Siemens Xcelerator, ki temelji na sodelovanju, lahko proizvajalcem pomaga pri pridobivanju vpogledov in inteligence iz podatkov. Pomemben vidik je tudi upravljanje ljudi, saj bodo za polno izkoriščanje priložnosti potrebne nove vloge, kot so podatkovni znanstveniki. Poleg tega bo nujno sodelovanje med različnimi delovnimi vlogami in ponudniki znotraj ekosistema, da se povežejo ekipe informacijske in operativne tehnologije. Ključno vlogo bodo imele digitalne platforme, ki so interoperabilne, vrhunske v svojem razredu in kibernetsko varne, saj omogočajo učinkovito soočanje z izzivi digitalizacije.

Kljub tem izzivom pa obstajajo tudi priložnosti. Proizvajalci kot pomembno gonilo izpostavljajo povečanje produktivnosti, ki ga prinaša digitalizacija. Omenjajo tudi koristi na področju upravljanja energije ter izboljšano interakcijo s strankami. Povpraševanje po digitalizaciji v industriji tako jasno narašča.

Digitalizacija ima potencial preoblikovati industrije

Priložnosti in izzivi se bodo razlikovali glede na posamezni sektor. V pametnih stavbah bodo upravljavci uporabljali analitiko za obdelavo digitalnih podatkov, ki jih ustvarjajo povezane naprave. Rešitve s področja nepremičninskih tehnologij bodo omogočale upravljanje zasedenosti, porabe energije in delovanja stavb v realnem času. Ponudniki energetskih storitev bodo zagotavljali energijo kot storitev za komercialne in industrijske objekte v zasebnem sektorju. Pobude digitalizacije bodo upravljavcem stavb pomagale pospešiti prehod k trajnosti.

Tudi pametna mesta bodo imela koristi od digitalizacije. Po podatkih Svetovne banke trenutno v mestih živi 56 % svetovnega prebivalstva, do leta 2050 pa se bo ta delež povečal na skoraj sedem od desetih ljudi. Z rastjo mest bo treba uvesti nove rešitve, kot so spremljanje prometa za optimizacijo učinkovitosti cest in javne infrastrukture, merjenje emisij za zagotavljanje čistega zraka ter razvoj mobilnosti in delitvene ekonomije, kjer se storitve lažje delijo med prebivalci. Tudi zdravstvo bo imelo koristi, saj bodo natančnejše diagnoze omogočile ljudem daljše in bolj zdravo življenje.

Nazadnje bo digitalizacija igrala pomembno vlogo tudi pri širših družbenih izzivih. Staranje delovne sile pomeni, da morajo podjetja najti načine za večjo učinkovitost. V proizvodnji se bodo operativne vloge začele spreminjati – nevarna, monotona ali oddaljena dela bodo vse bolj podprta z avtomatizacijo in umetno inteligenco, kar bo ustvarilo priložnosti za nadgradnjo znanj zaposlenih. To bo zahtevalo ustrezno upravljanje in usposabljanje. Digitalizacija lahko podpira tudi delo na daljavo, kar pomaga pri reševanju pomanjkanja kadrov in omogoča bolj fleksibilen način življenja.

Primer iz prakse: Trg Siemensstadt

Graf, ki prikazuje glavne trende v industriji, s poudarkom na digitalizaciji.

Čeprav digitalizacija ponuja izjemen potencial, številni projekti ne izkoristijo v celoti vseh njenih zmožnosti. Siemensstadt Square v Berlinu želi te možnosti izkoristiti v celoti. Ta ambiciozna mestna četrt, katere dokončanje je predvideno do leta 2035, bo namenjena 35.000 prebivalcem in zaposlenim, pri čemer digitalizacija predstavlja temelj njene preobrazbe.

V središču razvoja je digitalna poslovna platforma Siemens Xcelerator, ki podpira portfelj strojne opreme, programske opreme in storitev, omogočenih z internetom stvari, ter ekosistem partnerjev. Ključno je, da bo območje povezovalo fizični in digitalni svet prek celovitega ekosistema digitalnih dvojčkov, ki vključuje tri dinamične plasti:

Gradbeni digitalni dvojček (Building Twin): Ta plast omogoča podrobne 3D vizualizacije stavb v območju. Pomaga pri optimizaciji načrtovanja in vzdrževanja ter zagotavlja, da tako nove kot obstoječe stavbe izpolnjujejo sodobne standarde učinkovitosti in trajnosti.
Energetski digitalni dvojček (Energy Twin):Ta plast simulira in optimizira energijske tokove na območju, ki bo do leta 2035 obsegalo skoraj 11 milijonov kvadratnih čevljev mešanih površin. Napoveduje energetske potrebe, prepoznava možnosti za prihranke ter vključuje obnovljive vire energije.
Kampusni digitalni dvojček (Campus Twin):
Ta plast deluje kot osrednja platforma za celovito upravljanje urbanega okolja. Združuje podatke iz gradbenega in energetskega digitalnega dvojčka ter dodatne informacije o infrastrukturi in obstoječih zmogljivostih na območju.

Z uporabo strateške digitalizacije projekt stremi k ogljični nevtralnosti pri ogrevanju in hlajenju, pri čemer bodo stavbe izpolnjevale standarde certifikata LEED (Leadership in Energy and Environmental Design), vključno z upravljanjem vode, kakovostjo notranjega okolja in inovativnim načrtovanjem. Projekt Siemensstadt Square ponazarja, kako lahko mesta z digitalizacijo ustvarijo pametnejša, bolj trajnostna in odporna urbana okolja.

Tehnologija, ki podpira prehod v digitalizacijo

Naraščajoča uporaba povezanih naprav in senzorjev v industriji pomeni, da je na voljo vse več digitaliziranih podatkov. Po napovedih podjetja Omdia naj bi bilo do leta 2030 v sektorjih industrijske avtomatizacije, fizične varnosti in avtomatizacije stavb nameščenih kar 15,5 milijarde povezanih naprav.

Programsko opremo bo imela ključno vlogo pri upravljanju povezovanja teh naprav, tehnologij in podatkov. Podatke pretvarja v vpoglede, vpoglede pa v konkretna dejanja. Omogoča integracijo podatkov iz različnih virov, kot so roboti, stroji in krmilniki, varnostne kamere, okoljski senzorji, droni in nosljive naprave.
V prihodnje bo napredek na področju generativne umetne inteligence poenostavil učenje iz podatkov, veliki jezikovni modeli pa bodo spremenili način interakcije uporabnikov z rešitvami. Klepetalni roboti in virtualni pomočniki bodo pomagali povezovati te raznolike podatkovne sklope.

Naslednja faza tehnološkega razvoja je združevanje fizičnega in virtualnega sveta. Digitalni dvojčki omogočajo simulacijo in testiranje različnih scenarijev delovanja ter hkrati zagotavljajo vpogled v delovanje v realnem času. V proizvodnji bodo digitalni dvojčki ključni gradnik industrijske digitalizacije – uporabljali se bodo za nadzor in prilagajanje proizvodnih linij, spremljanje stanja sistemov ter podporo upravljanju dobavne verige in celotnega življenjskega cikla. Uporabni so tudi pri zagotavljanju varnosti množic v pametnih mestih ter pri upravljanju energije v pametnih stavbah. Poleg tega ima robotika velik potencial za avtomatizacijo procesov in učinkovitejšo implementacijo rešitev, ki so bile predhodno testirane v virtualnem okolju.

Pri vseh teh tehnoloških rešitvah bo ključna tudi kibernetska varnost. Zakonodaja, večja ozaveščenost o kibernetskih grožnjah in širša površina napadov bodo spodbujali dodatne naložbe v to področje. To vključuje usposabljanje uporabnikov ter nastanek novih delovnih mest za upravljanje teh rešitev.

Shema računalništva v oblaku, ki prikazuje različne storitve in njihove odstotke razpoložljivosti.

Pogled v prihodnost

Hiter razvoj tehnologije bo povzročil temeljite spremembe v različnih sektorjih. Umetna inteligenca bo omogočila bolj avtonomne in prilagodljive sisteme, zlasti v robotiki, kjer se bodo sistemi razvili iz preproste avtomatizacije nalog v napredne, prilagodljive operacije. Digitalni dvojčki se bodo razvili v industrijski metaverzum, ki bo omogočal poglobljene in celovite simulacije ter povezoval vse vidike industrijskih procesov za celostno odločanje.

Programsko definirana avtomatizacija bo preoblikovala krmilne sisteme z njihovo virtualizacijo in centralizacijo, kar bo omogočilo inovacije s hitrostjo programskih posodobitev. Ta premik bo omogočil hitro prilagajanje in izboljševanje operativnih procesov ter bistveno povečal učinkovitost in odzivnost.

Digitalne poslovne platforme bodo temelj teh napredkov. Združevale bodo strojno opremo, programsko opremo in storitve ter ustvarjale enoten ekosistem, ki bo podpiral tovarne, stavbe in mesta prihodnosti. Sprejetje takšnih platform je ključno za ohranjanje konkurenčne prednosti in popolno izkoriščanje koristi digitalne preobrazbe.